Via positiva
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
Via positiva
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
Svetovalnica
Poznamo kar 8.000 redkih bolezni. Vsem oblikam v tej veliki skupini različnih bolezenskih stanj je skupno, da so kronične, napredujoče, degenerativne in pogosto življenje ogrožajoče. Kaj za bolnika danes pomeni imeti od redkih bolezni in kako jih bodo lahko zdravili v prihodnosti? V Svetovalnici je bil z nami predsednik Združenja za redke bolezni Jože Faganel.
Svetovalnica
Poznamo kar 8.000 redkih bolezni. Vsem oblikam v tej veliki skupini različnih bolezenskih stanj je skupno, da so kronične, napredujoče, degenerativne in pogosto življenje ogrožajoče. Kaj za bolnika danes pomeni imeti od redkih bolezni in kako jih bodo lahko zdravili v prihodnosti? V Svetovalnici je bil z nami predsednik Združenja za redke bolezni Jože Faganel.
Naš gost
Jože Faganel je slovenist in romanist, z dolgoletno potjo priznanega lektorja v različnih gledališčih, je nekdanji sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, upokojeni profesor na AGRFT in Teološki fakulteti, ki je še do pred nekaj leti vodil najstarejšo knjižno založbo v Sloveniji, Celjsko Mohorjevo. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva hemofilikov Slovenije, saj s to boleznijo, ozroma kot pravi sam - lastnostjo, vse življenje sobiva. Zanima se za redke bolezni in javnost po svojih močeh skuša osveščati v izogib nepotrebnih stereotipov in nepravilnih pristopov zdravljenja.
Naš gost
Jože Faganel je slovenist in romanist, z dolgoletno potjo priznanega lektorja v različnih gledališčih, je nekdanji sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, upokojeni profesor na AGRFT in Teološki fakulteti, ki je še do pred nekaj leti vodil najstarejšo knjižno založbo v Sloveniji, Celjsko Mohorjevo. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva hemofilikov Slovenije, saj s to boleznijo, ozroma kot pravi sam - lastnostjo, vse življenje sobiva. Zanima se za redke bolezni in javnost po svojih močeh skuša osveščati v izogib nepotrebnih stereotipov in nepravilnih pristopov zdravljenja.
Zakladi naše dediščine
Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino.
Zakladi naše dediščine
Bi verjeli, da se je škof Anton Martin Slomšek v svojem času prav tako močno trudil prepričati ljudi, naj se spametujejo in verjamejo v cepljenje proti bolezni črnih koz, ki je takrat zahtevala veliko življenj? Danes se soočamo z drugačno epidemijo, a ravno tako bomo bolezen izkoreninili le s cepljenjem. Jože Faganel, upokojeni profesor, slovenist, romanist, je bil naš sogovornik. Povedal je več o aktualnih zapisih bl. Slomška in povzel svoj zapis za Družino.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Naš gost
Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.
Moja zgodba
Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.
Pevci zapojte, godci zagodte
Sredi marca je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. V tokratni oddaji o ljudski glasbi ste slišali odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Tradicionalni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prinesel pogovor o slovenskih vojnih letih v arhivu dr. Albina Šmajda. Po objavi druge knjige dokumentov iz zapuščine omenjenega politika (ti v mnogočem zadevajo tudi Trst in Primorsko) bosta govorila njena glavna urednika Mateja Jeraj in Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije iz Ljubljane. O Trstu, njegovi kulturni dediščini, bralni kulturi v mestu in še o marsičem, tudi o knjigah o mestu, bosta jutri dopoldne v Josipinini knjigarni Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani govorili urednici Martina Kafol (ZTT) in Nadia Roncelli (Mladika). Prvo je izdalo prvi slovenski vodnik po mestu Kako lep je Trst, druga pa se lahko pohvali z vodnikom, ki je namenjen nekoliko mlajšim: Po vodi, po suhem in počez. Potepanja od Barkovelj do Škednja. Urednici bosta predstavili tudi pomen založb tako za Slovence, ki živijo v Italiji kot za italijanske bralce, ki prek prevodov spoznavajo slovensko kulturo.
Kulturni utrinki
V času radijskega misijona so tudi Kulturni utrinki tematski. Napolnili smo jih s poezijo. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev smo prisluhnili pesmim slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v tistem času, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo.